Zelo težko sva poslovila od južne amerike, ki naju je popolnoma prevzela. Strinjala sva se, da sva preveč hitela, na poti sva srečala punco, ki je tu potovala celo leto. Toplo priporočava en mesec v vsaki izmed držav. Saj vem, sliši se kot da sem pozabila kaj pomeni če hodiš v službo (nisem) ampak vsaj tri tedne (14 dni pa je definitivno premalo!). Po dobrih 4 mesecih lahko rečeva, da je južna amerika precej varna. Seveda nisva hodila okoli z nakitom, torbicami in podobnimi stvarmi, ampak niti enkrat samkrat se nisva počutila ogrožena. Preveč je stvari, da bi naštevala zakaj je tu tako zelo lepo. Slike povedo dovolj.
Cartagena
lubenica na ´najinem´vogalu
pot na playo blanco, nekateri otoki so veliki ravno za hišo
aquarium
´ta prijazni´ morski psi
tud ta je bil prijazen
pogled iz najinega bungalova na Playi Blanci
masaža paše po nošenju težkih nahrbtnikov
na otoku ni elektrike ter signala za telefon :)
zajtrk za najinih 11 let
v Cartageni je možno tudi kajtati ali windsurfati
Boterovi kipci v Medellin-u
na poti v Zono Cafetero (Salento)
pogled iz najine sobe
na poti v Valle de Cocora
še vedno je na vsakem koraku prisotna vojska
Valle de Cocora
kdo vidi Luka
v Zoni Cafeteri se večinoma prevažajo z džipi iz 2.svetovne vojne
tako izgleda surova kava
ananas
zadnji večer (mojito) v južni ameriki
ter zadnja jutranja kavica v Kolumbiji :(
Vse naj Katk. Uživajta
OdgovoriIzbriši