Sao Paulo (12 milijonov) je res OGROMNO mesto. Z ene najvišjih stolpnic v centru (Banespa) skoraj nikjer ne vidiš konca mesta in nebotičnikov. Tukaj naju pričakata Lourenia in Marcos ter naju peljeta domov, kjer sva zopet vesela toplega tuša in ˝domače˝ postelje J Potem pa tja, po čemer Sao Paulo slovi. V restavracijo, tokrat Churrascario, kjer si naložiš kolikor želiš prilog in raznih jedi, za katere še po 7 (!) tednih še spoh slišala nisva in se usedeš za mizo. Potem premakneš krog na mizi na zeleno in…natakarji kot ‘nori’ nosijo razne vrste mesa, midva se ogrejeva za picanho, vendar poskusiva skoraj vse. Za ljubitelje mesa ni boljše priprave na Argentino.
Naslednji dan naju gostitelja peljeta na pokrito tržnico (v Mercado Municipal) na pokušino raznih sadežev (tukaj dobiš res vse, tudi češnje, po norih cenah seveda) in zajtrk. Zvečer pa je že čas za najboljšo pico na svetu- Pizza Paulistana. Preverjeno je odlična! Če se vam zdi da zadnji čas piševa le o hrani- je res. Ves čas jeva. Brazilska hrana nama je blazno všeč. V tem milijonskem mestu, kjer je več milijonov Italjanov, Japoncev in drugih narodnosti se za vsakogar nekaj najde.
Naslednja postja, Foz do Iguazu. Karte za bus nisva kupila vnaprej, ker se nama je zdelo, da če potuješ v ponedeljek in je 5 avtobusov na dan za vsako avtobusno podjetje (ta so 3), da že ne more zmanjkati kart (predvsem če na internetu kaže da so šele polovično zasedeni). Ko naju najina gostitelja pripeljeta na postajo in se z težkim srcem poslovimo, se postaviva v vrsto in želiva ‘leito’-malo boljši nočni avtobus. Na vseh busih so le še štiri prosta mesta! Ko se s svojo močno omejeno portugalščino (sva kdaj omenila, da tu redki govorijo angleško?) pozanimam kateri bus je to, in če pelje še kakšen iz drugih avtobusnih postaj (Sao Paulo jih ima štiri), je odgovor ne. V tistem zmanjkata še dve karti in hitro kupiva zadnji dve prosti. Avtobus sicer ni leito ampak navaden ampak saj naju čaka le 15 ur vožnje J Sicer sva pa že skoraj vsega navajena. Potem nama prodajalec z nasmehom na ustih razloži, da gre najin bus čez dobro uro s postaje na drugem koncu mesta in da ni panike J! Še dobro, da imajo odličen metro. Z najinimi nahrbtniki, ki so vsak dan težji, sploh Katjin, ker se ni mogla upreti nakupu All Stark, dirkava na metro. Med potjo glasno razmišljava, kaj vse bi se dalo pustiti tu, da se znebiva vsaj parih kil. Čez eno uro sva že na avtobusu, na zadnjih sedežih, ki se dejansko lahko nagnejo nazaj. Zmaga.
Mercado Muncipal
je ogromna pokrita tržnica
kjer dobis sadje, zelenjavo, začimbe iz celega sveta
v Sao Paulu živi ogromno razlicnih narodnosti (japonci, italijani, španci, nemci in libanonci)
Katjina prijateljica Lourenia in njen mož Marcos
v Sao Paulu najdeš veliko moderne arhitekture
in zanimivih fasad
nadstrešek nad postajo metroja
pogled z vrha Banespa stolpnice
mesto in stolpnice do kamor seže pogled
Catedral da Se
park v središču mesta
Avenida Paulista
Ni komentarjev:
Objavite komentar