Rio

Po dveh nočnih avtobusih (beri: neprespanih nočeh) prispeva v Rio. Včasih nama malo uide iz glave kako velika je Brazilija –približno kot obrnjena Avstralija. Nama se 7 urni bus zdi kot 2 uri doma. V manj kot 20 urah pa tako ali tako ne prideš daleč.

Rio de Janeiro, Cidade Maravilhosa. Cristo Redentor na Corcovadu se vidi s skoraj vsake ulice v mestu, le gor moraš pogledati. Na drugi strani se vzpenja Pão de Açúcar (Sugarloaf Mountain), vendar s svojimi 400 m skoraj pol nižji od Corcovada. Vmes pa Ipanema, Copacabana in favele. V eni ulici blišč, v naslednji beda. Na Luxovo žalost je bilo vreme preslabo za brhke Brazilke na Ipanemi, saj je trenutno deževno obdobje, kar pomeni, da se popoldne ulije kakšna ploha J.

Zvečer se dobiva z domačinko Paulo, ki nama razkaže Lapo, center nočnega dogajanja. Samba je povsod, na ulicah in klubih. Tistemu, ki gre v Rio, definitvno priporočava Rio Scenarium, 3-nadstropni samba klub, z dobrimi caipirinhami, prigrizki in živo glasbo. Najboljše je opazovati lokalce kako plešejo bodisi sambo, forro ali kakšno drugo zvrst, ki je sploh ne poznava.

Podaljšava še za en dan, in se zvečer dobimo še s Saro, avstralko, ki nama je pot prekrižala že tretjič (naslednjič se dobimo down under). Zjutraj pa na samo 6 urni bus v mega city Sao Paulo.

Rio je resnično izjemno mesto.

 prvi jutranji pogled na Rio, Pão de Açúcar  v ozadju

 pogled iz Pão de Açúcar

 Baia de Guanabara

  

 Teatro Municipal

 Largo da Carioca

 Confeitaria Colombo (since 1894)

 Museu do Arte Contemporanea - MAC Niteroi (Oscar Niemeyer)  

 notranjost

 Cristo Redentor, Corcovado mountain

 Pão de Açúcar iz Corcovada

tramvaj (bonde)  v Santa Teresi

  

 Brazilska reprezentanca na tramvaju

 favele sredi mesta

 S kolesom po Copacabani

in Ipanemi

 slackline

 na plaži se za vsakogar nekaj najde :)

  poskrbljeno je tudi za rekreacijo starejših

 zeblo naju je do kosti :)

Bik by Gilson Martins (brazilski oblikovalec) 

Brasilia in Ouro Preto ter najina prva izkušnja s couchsurfingom

Couchsurfing je zakon. Midva sva bila malo skeptična, kako to sploh vse skupaj poteka, in pregeldala profile vseh, ki so v Brasiliji ponujali ‘kavč’ za dva. Pisala sva mlademu paru in dobila odgovor, da ni problema in da naju lahko pobereta na letališču! Domačina sta naju sprejela in dva dni sva uživala v hiši in ob vožnji avtom (trenutno je to za naju luksuz) po mestu. Brasilia na splošno ni bila zgrajena za hojo, javni prevoz ‘šepa’, tako da si brez avta, kot žaba brez vode.

Po dolgoletni razpravi (150 let) je mesto nastalo po dekretu brazilskega predsednika Kubitschka, da preseli glavno mesto iz Rio de Janeira v sredino države.

Tloris mesta ima iz zraka gledano obliko letala. Modernistična arhitektura, Oscarja Niemeyerja, ki je ‘ugledala’ luč 21. 4. 1960 (zgrajena v le 3,5 letih) in je torej letos na Katjin rd praznovala 50 let.

Popolno nasprotje pa je Ouro Preto, ki leži na 1000 m in med zelenimi hribčki deluje, kot da se je čas tu ustavil kakšnih 200 let nazaj, ko so tu še kopali zlato. Mesto je polno nizkih kolonialnih stavb ter cerkva (23).

Tukaj se vsak trudi nekaj zaslužiti. Na poti v sosednje mesto naju pobere voznik avta, ki naju skupaj z dvema študentkama (metalurgije) pelje za isto tarifo, kot avtobusJ. Nazaj pa na panoramsko vožnjo s starinskim vlakom.

prva zasnova tlorisa mesta 

 Catedral Metropolitana

 eden izmed blokov v ˝krilih˝ mesta, vsi so si zelo podobni

 pogled na glavno os mesta

Museu Nacional

 Catedral Metropolitana

 notranjost

Palácio do Itamaraty

 Congresso Nacional

 Palácio da Justiça

 Congresso Nacional

 couch surfing gostitelja ( Wagner & Juliana )

 zajtrk na lokalni tržnici

 impresivna notranjost cerkve Dom Bosco 

 

Escherjeva razstava

 optična prevara ali brazilska hrana?

če dobro pogledaš nas najdeš v odsevu
 

panoramska slika Brasilie v ozadju

 Ouro Preto

Praça Tiradentes 

 Igreja de Sao Francisco de Assis

sosednji kraj Mariana

starinski vlak

čakanje na nočni bus za Rio